Namen diplomskega dela je bil preučiti, kaj motivira učence prve in druge triade osnovne šole za hojo v gore. Ugotoviti smo želeli strukturo in moč motivov za planinarjenje pri učencih ter kako spol ...ter starost oz. razred, ki ga obiskujejo učenci, vplivajo na izbiro ter moč motivov.
V raziskavo je bilo vključenih 1119 dečkov in deklic, ki so v letih 2007 – 2010 obiskovali drugi, tretji, četrti ali peti razred osnovne šole. Podatki so bili zbrani širom Slovenije s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 44 trditev Likertovega tipa.
S pomočjo računalniškega programa SPSS so bile izračunane frekvence ter osnovna statistika. Razlika med spoloma ter razredi je bila ugotovljena z analizo variance.
V raziskavi je bilo ugotovljeno, da učenci navajajo kot najmočnejše razloge zahajanja v gore: ohranjanje in krepitev zdravja, izboljševanje telesne pripravljenosti, pristnejši stik z naravo in spoznavanje novih krajev. Učenci pa ne planinarijo zato, ker bi jih v to silili starši, zaradi pomembnosti uveljavljanja ali dokazovanja pred drugimi.
Pri razliki med dečki in deklicami je bilo ugotovljeno, da ni bistvenih razlik med izbiro pomembnejših motivov, razlika pa je v moči posameznih motivov. Tako dečki kot deklice pa so kot pomembnejše navedli tiste motive, ki izhajajo iz notranjih vzpodbud, medtem ko so jim tisti motivi, ki izhajajo iz zunanjih vzpodbud, manj pomembni. Vendarle pa so se pojavile statistično značilne razlike za ukvarjanje s planinstvom med dečki in deklicami.
Moč posameznih motivov glede na razred, ki so ga obiskovali učenci, v večini motivov najprej iz drugega v tretji razred narašča, nato pa do petega razreda zopet upada. Tudi tu so bile ugotovljene statistično značilne razlike pri večini motivov.
Pohodništvo in gorništvo je del slovenske tradicije in odlična vrsta rekreacije. Če bomo upoštevali razloge za zahajanje v gore med mladimi, bomo pri svojem delu še toliko bolj uspešni.
The aim of this diploma paper has been to study the motives of first six grades' pupils for mountaineering. We wanted to determine the structure and strength of the motives as well as the effect of gender and grade of the pupils on the choice and strength of the motives.
1119 boys and girls have been surveyed. These pupils have attended second, third, fourth and fifth grade during years 2007 and 2010. Data has been collected through a questionnaire containing 44 Likert Scale items.
Data has been analysed using SPSS. Frequenices and descriptive statistics as well as analysis of variance has been used to determine differences between genders and grades.
It has been evident that pupils go mountaineering mainly for health reasons as well as to stay or become physically fit, to go into nature and to see new places. Being forced by parents or to prove themselves in front of others have not been identified as causes for mountaineering.
There were no significant differences between boys and girls regarding the choice of motives but there have been differences in the strength of the motives. Motives that derive from inner incentives were more important than motives derived from outer incentives, in both boys and girls. However, the statistically significant differences became evident for mountaineering between boys and girls.
The strength of motives increases from grade 2 to grade 3, and decreases afterwards. Statistically significant differences have been identified in majority of motives.
Mountaineering is a great way of recreation and a part of Slovenian tradition. If teachers consider the pupils' motives for mountaineering, they can be more successful when promoting this kind of activity.
Planinske koče so v neposeljenem gorskem svetu skoraj edini lokalni vir onesnaževanja. V raziskavi smo opredelili štiri okoljske vplive planinskih koč: oskrbovanje in ravnanje z odpadki, ogrevanje in ...pridobivanje električne energije, oskrba z vodo in ravnanje z odpadnimi vodami ter število in obnašanje obiskovalcev. S pomočjo ankete smo ocenili okoljske vplive izbranih planinskih koč. Najbolj problematična sta velika količina odpadkov in porabljene vode, kot dobro lahko označimo oskrbovanje, kot zelo dobro ogrevanje koč in pridobivanje električne energije.
Hrvaški korespondenti dr. Henrika Tume Marušič, Branko
Histria : godišnjak Istarskog povijesnog društva,
01/2011, Letnik:
1, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
Slovenski politik, publicist, domoznanski pisec, alpinist, odvetnik dr. Henrik Tuma (1858-1935) je v času svoje več kot polstoletne navzočnosti v javnem življenju navezal osebne in korespondenčne ...stike tudi z nekaterimi osebnostmi iz hrvaške javnosti pa tudi z nekaterimi hrvaškimi ustanovami in društvi. Ta prispevek našteva Tumove hrvaške dopisovalce in na kratko označi vsebino teh korespondenčnih stikov. Korespondenti so prikazani po abecednem redu. Vseh korespondentov (posamezniki, ustanove) je 30. Del Tumove korespondence je že bil objavljen (1994), Tumovo celotno zapuščino hrani Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici. Tumovo korespondiranje je droben prispevek za zgodovino delavskega gibanja na Hrvatskem, pomembnejši je za zgodovino hrvaškega planinstva.
Dolina Kamniške Bistrice je ledeniška alpska dolina na južni strani Kamniško-Savinjskih Alp. Zaradi svoje lege v bližini Ljubljane in drugih, nekoliko manjših bližnjih mest, je zelo priljubljen ...izletniški cilj mnogim planincem. Dodatna motivacija za obisk pa je neokrnjena narava z večjim številom naravnih znamenitosti in pestra izbira planinskih poti, od dolinskih izletov pa do sredogorja in visokogorja. Namen zaključne seminarske naloge je predstaviti glavne značilnosti planinskega obiska doline Kamniške Bistrice. Na samem območju je bilo izvedeno anketiranje planincev, rezultati pa so pokazali, da največ planincev prihaja s širšega območja naselij med Ljubljano in dolino Kamniške Bistrice. Najbolj priljubljena cilja med anketiranci sta Kamniško sedlo in Grintovec, najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. Posamezni planinci se za obisk doline odločajo predvsem zaradi njene dobre dostopnosti.
The valley of Kamniška Bistrica is a glacial alpine valley on the southern side of the KamnikSavinja Alps. With its location near Ljubljana and other, somewhat smaller nearby towns, it represents a very popular destination to many mountaineers. The unspoiled nature with a large number of natural sights and the wide choice of paths, from valley destinations up to the highlands and mountains, are a source of additional motivation for a visit. The purpose of the final seminar paper is to present the main characteristics of the mountaineering visitation of the Kamniška Bistrica valley. A survey of mountaineers was conducted in the area. The results showed that the majority of mountaineers come from the wider area of settlements between Ljubljana and the valley of Kamniška Bistrica. The most popular destinations among the interviewees are Kamniško sedlo and Grintovec, the highest peak of the Kamnik-Savinja Alps. Individual mountaineers choose to visit the valley mainly because of its good accessibility.
