Namen diplomskega dela je bil preučiti, kaj motivira učence prve in druge triade osnovne šole za hojo v gore. Ugotoviti smo želeli strukturo in moč motivov za planinarjenje pri učencih ter kako spol ...ter starost oz. razred, ki ga obiskujejo učenci, vplivajo na izbiro ter moč motivov.
V raziskavo je bilo vključenih 1119 dečkov in deklic, ki so v letih 2007 – 2010 obiskovali drugi, tretji, četrti ali peti razred osnovne šole. Podatki so bili zbrani širom Slovenije s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 44 trditev Likertovega tipa.
S pomočjo računalniškega programa SPSS so bile izračunane frekvence ter osnovna statistika. Razlika med spoloma ter razredi je bila ugotovljena z analizo variance.
V raziskavi je bilo ugotovljeno, da učenci navajajo kot najmočnejše razloge zahajanja v gore: ohranjanje in krepitev zdravja, izboljševanje telesne pripravljenosti, pristnejši stik z naravo in spoznavanje novih krajev. Učenci pa ne planinarijo zato, ker bi jih v to silili starši, zaradi pomembnosti uveljavljanja ali dokazovanja pred drugimi.
Pri razliki med dečki in deklicami je bilo ugotovljeno, da ni bistvenih razlik med izbiro pomembnejših motivov, razlika pa je v moči posameznih motivov. Tako dečki kot deklice pa so kot pomembnejše navedli tiste motive, ki izhajajo iz notranjih vzpodbud, medtem ko so jim tisti motivi, ki izhajajo iz zunanjih vzpodbud, manj pomembni. Vendarle pa so se pojavile statistično značilne razlike za ukvarjanje s planinstvom med dečki in deklicami.
Moč posameznih motivov glede na razred, ki so ga obiskovali učenci, v večini motivov najprej iz drugega v tretji razred narašča, nato pa do petega razreda zopet upada. Tudi tu so bile ugotovljene statistično značilne razlike pri večini motivov.
Pohodništvo in gorništvo je del slovenske tradicije in odlična vrsta rekreacije. Če bomo upoštevali razloge za zahajanje v gore med mladimi, bomo pri svojem delu še toliko bolj uspešni.
The aim of this diploma paper has been to study the motives of first six grades' pupils for mountaineering. We wanted to determine the structure and strength of the motives as well as the effect of gender and grade of the pupils on the choice and strength of the motives.
1119 boys and girls have been surveyed. These pupils have attended second, third, fourth and fifth grade during years 2007 and 2010. Data has been collected through a questionnaire containing 44 Likert Scale items.
Data has been analysed using SPSS. Frequenices and descriptive statistics as well as analysis of variance has been used to determine differences between genders and grades.
It has been evident that pupils go mountaineering mainly for health reasons as well as to stay or become physically fit, to go into nature and to see new places. Being forced by parents or to prove themselves in front of others have not been identified as causes for mountaineering.
There were no significant differences between boys and girls regarding the choice of motives but there have been differences in the strength of the motives. Motives that derive from inner incentives were more important than motives derived from outer incentives, in both boys and girls. However, the statistically significant differences became evident for mountaineering between boys and girls.
The strength of motives increases from grade 2 to grade 3, and decreases afterwards. Statistically significant differences have been identified in majority of motives.
Mountaineering is a great way of recreation and a part of Slovenian tradition. If teachers consider the pupils' motives for mountaineering, they can be more successful when promoting this kind of activity.
Planinske koče so v neposeljenem gorskem svetu skoraj edini lokalni vir onesnaževanja. V raziskavi smo opredelili štiri okoljske vplive planinskih koč: oskrbovanje in ravnanje z odpadki, ogrevanje in ...pridobivanje električne energije, oskrba z vodo in ravnanje z odpadnimi vodami ter število in obnašanje obiskovalcev. S pomočjo ankete smo ocenili okoljske vplive izbranih planinskih koč. Najbolj problematična sta velika količina odpadkov in porabljene vode, kot dobro lahko označimo oskrbovanje, kot zelo dobro ogrevanje koč in pridobivanje električne energije.
Hrvaški korespondenti dr. Henrika Tume Marušič, Branko
Histria : godišnjak Istarskog povijesnog društva,
01/2011, Letnik:
1, Številka:
1
Journal Article
Odprti dostop
Slovenski politik, publicist, domoznanski pisec, alpinist, odvetnik dr. Henrik Tuma (1858-1935) je v času svoje več kot polstoletne navzočnosti v javnem življenju navezal osebne in korespondenčne ...stike tudi z nekaterimi osebnostmi iz hrvaške javnosti pa tudi z nekaterimi hrvaškimi ustanovami in društvi. Ta prispevek našteva Tumove hrvaške dopisovalce in na kratko označi vsebino teh korespondenčnih stikov. Korespondenti so prikazani po abecednem redu. Vseh korespondentov (posamezniki, ustanove) je 30. Del Tumove korespondence je že bil objavljen (1994), Tumovo celotno zapuščino hrani Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici. Tumovo korespondiranje je droben prispevek za zgodovino delavskega gibanja na Hrvatskem, pomembnejši je za zgodovino hrvaškega planinstva.
Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš je bilo ustanovljeno 13. 3. 1952, ko se je zaradi velikega števila aktivnih mengeških planincev odcepilo od Planinskega društva Kamnik. V šestdeset let dolgem ...obravnavanem obdobju se je postopoma razvijalo in spreminjalo. Spreminjali so se programi delovanja društva, dogodki, število članov itn. Tako je končna slika Planinskega društva Mengeš rezultat razvijajočih se procesov med celotnim obravnavanim obdobjem. Delovanje društva temelji na delitvi na posamezne odseke, in sicer na mladinski, alpinistični, propagandni, gospodarski, markacijski in vodniški odsek. V šestdesetih letih ga je vodilo sedem predsednikov in ena predsednica. Glavni namen diplomskega dela je orisati stanje pred in med ustanovitvijo društva ter njegovo dejavnost med letoma 1952 in 2012. Za bolj celostno podobo je zajeto še delo posameznih odsekov in predsednikov. Opisan pa je tudi razvoj Mengeške koče na Gobavici, ki je glavni objekt v lasti društva. Diplomska naloga temelji na podlagi analize arhivskega gradiva Planinskega društva Mengeš in druge literature, povezane z njim.
The Janez Trdina Mengeš mountaineering society was founded on March 13 1952. Because of the large number of active mountaineers from Mengeš, it was separated from the Kamnik mountaineering society. In the discussed sixty years timespan, the society gradually evolved and changed. Its program, events and number of members changed. Therefore, the final picture of the mountaineering society is the result of various processes evolving throughout the considered period. The society's operation is based on a division into individual sections, namely the youth, alpine, propaganda, economic, marking and guide sections. In sixty years the society was headed by seven male and one female president. The main purpose of the thesis is to describe the situation before and during the foundation of the society and its activities between 1952 and 2012. The work of individual sections and presidents is also described for a more comprehensive view. The development of Mengeška koča on Gobavica, which represents the main building owned by the mountaineering society, is outlined as well. The thesis is based upon an analysis of the society's archival material and literature.
