Intensive agriculture causes nutrient leaching and accelerates erosion processes, which threatens the good quality status of surface waters, as proposed by the European Union (EU) Water Framework ...Directive. The purpose of this study was to define the impact of two alternative agricultural land-use change scenarios defined in a Municipal Spatial Plan on surface water quality by using the Agricultural Policy/Environmental eXtender (APEX) model. As experimental area, we chose a small Kožbanjšček stream catchment (1464 ha) situated in the Goriška Brda region in Slovenia. The area, due to favorable conditions for vineyards, is facing increasing deforestation. The change of 66.3 ha of forests to vineyards would increase the sediment, nitrate, and phosphorus loads in the stream by 24.8%, 17.1%, and 10.7%, respectively. With the implementation of vegetative buffer strips as a mitigation measure of the current situation, we could reduce the sediment, nitrate, and phosphorus loads by 17.9%, 11.1%, and 3.1%, respectively, while a combination of the two land-use change scenarios would result in a slight increase of the above-mentioned loads, corresponding to 0.61%, 2.1%, and 6.6%, respectively, compared to the baseline situation. The results confirm that, as we can increase pollution levels with deforestation, we can also reduce water pollution by choosing proper types of land management measures.
Land development analyses play a fundamental role in understanding how land use change shapes the land, depending on continuously changing social, economic, and environmental factors that reflect the ...interests in space. It is especially important to follow land use changes in rural areas due to their role in food security, environmental hazards, cultural landscape preservation, etc. Continuous analyses and monitoring of land use changes allow for the identification and prevention of negative trends in land use (over intensification, land fragmentation, etc.) that might affect biodiversity, change physical and chemical properties of soil, causing soil degradation, change the spatial balance, stability and natural equilibrium in the rural area. The use of the cross-tabulation matrix methodology was suggested for land use change analyses. The methodology, when the cross-tabulation matrix elements are correctly interpreted, allows us to gain as much insight as possible in the process of land use change. This approach enabled a detailed analysis of vineyards in Goriška brda, Slovenia. It was found that the existing methodology fails to analyse the location of change. For this reason, additional analyses of spatial distribution of change and of the locations where changes in space occur were suggested. The study demonstrated that the land use category of vineyards changes systematically, although seemingly randomly. By comparing land use categories over several time periods, the study determined that the size and speed of change varied across different time intervals. The identified land use changes were assessed in the context of their high pressure on agricultural land. The results of the analyses showed different trends shaping the typical agrarian landscape in Goriška brda.
Contemporary Slovene rural areas as multifunctional localities with heterogeneous and mosaic structures and, exposed to enormous restructuring, are trapped between traditional processes and ...structures on one side and modern development processes on the other. Goriška (predominately a rural area) is part of a strongly integrated cross-border region with a very diverse geographical structure, huge historical, cultural and natural heritage and a significant share of LFAs with increasing levels of inter-regional disparities. This paper focuses on networking of SMEs in these Slovene rural areas. The results confirm the complex nature of the relationships between favourable business environments (built-up and supportive business milieu) and processes of embeddedness and international integration.
Sodobno slovensko podeželje kot večfunkcijski prostor z izjemno heterogeno in mozaično strukturo doživlja velike spremembe, saj je ujeto med kolesje tradicionalnih procesov in struktur ter sodobnih razvojnih procesov. Goriška statistična regija (Žpretežno podeželsko območjeŽ) ima kot del močno povezanega čezmejnega območja zelo raznoliko geografsko strukturo, bogato zgodovinsko, naravno in kulturno dediščino, omejene, a specifične pogoje za kmetovanje in se sooča s pomembnimi medregionalnimi razlikami. Članek se osredotoča na vzpostavitev mrežnih povezav majhnih in srednjevelikih podjetij na podeželju. Rezultati potrjujejo zapleten sistem odnosov med podjetniškim okoljem (grajenim in spodbudnim) in vpetostjo v lokalno okolje na eni in vključenostjo v mednarodne tokove na drugi strani.
Prispevek obravnava procese nacionalizacije ljudske kulture, s posebnim poudarkom na ljudski pesemski tradiciji Goriških brd. Procesi nacionalizacije in "kultivacije kulture" so namreč na obmejnih ...področjih jasneje razvidni in temeljijo predvsem na razločevanju na osnovi jezika in oblik ljudske duhovne kulture.
V casu, ko je etnicnost zacela delovati kot organizatoricni princip, se je vzpostavila tudi locnica med »slovenskimi« in »furlanskimi« oz. »italijanskimi tradicijami« in sirso kulturo. Niso dejanske, ...»objektivne« razlike tiste, ki so odlocilne za pripadnost neki etnicni skupini, pac pa druzbeno relevantni dejavniki. Ni pomembno, kako so si razlicni predstavniki neke skupine, ce se oznacijo za A, v nasprotju s skupino B, so pripravljeni biti sprejeti in razumljeni kot A-ji in ne B-ji, in opredeljujejo svojo zvestobo delezeni (shared) kulturi A-jev (prim. Frederik Barth 1969: 15). Ker je v obnebju poudarjene etnicnosti etnicna meja tista, ki definira skupino, ne pa sami kulturni elementi, ki jih vsebuje (prim. Barth 1969: 15), je razumljivo, da so se zbiralci in raziskovalci ljudskih pesmi v Brdih osredotocali na zbiranje slovenskih pesmi, italijanskih in furlanskih pesmi, ki so jih morda slisali, pa niso zapisali. O prisotnosti petja neslovenskih pesmi tako izvemo zgolj iz porocil in opisov, npr. iz pisma Josipa Tominska, ki ga je leta 1911 poslal Odboru za nabiranje slovenskih narodnih pesmi v okviru vseavstrijske akcije Das Volkslied in Österreich (Narodna pesem v Avstriji) in v katerem opisuje prizadevanja, da bi pridobil zbiratelje ljudskih pesmi: »Zacetek je storjen, vendar nedostaje primernih moci, pa tudi bira domacih pesmi sploh ne obeta posebno mnogo, ker ljudstvo manj poje nego na Kranjskem in Stajerskem ter se vrh tega zelo oklepa nedomacih pesmi« (Murko 1929: 42). »Nedomacim « pesmim se slovenski zapisovalci v tej akciji vecinoma niso posvetili, ceprav so bila v izdanih Navodilih in vprasanjih, ki naj bi usmerjala delo zapisovalcev na terenu, neslovenskim pesmim namenjena posebna vprasanja. Selekcija zapisa pesmi tako postane pomemben element konstruiranja podobe tradicije, saj »taksna podoba scasoma postane kanonizirana, v bolj ali manj verni obliki prehaja v medije, poljudne publikacije, solske ucbenike in postaja celo del uradne kulturne politike ter narodove kolektivne zavesti« (Mojca Kovacic 2009: 143). Folklora (v pomenu ljudske duhovne kulture in njenih prezentacijskih oblik) je pogosto percepirana kot zrcalo preteklosti, folkoristi pa kot varuhi kolektivne identitete (prim. Carol Silverman 1989). Njihove interpretacije preteklosti se zrcalijo v oblikovanem kanonu ljudskih pesmi, ki je podobno kot nacionalna literatura razumljen kot posoda kulturnega spomina in sredstvo reprezentacije (ter celo dejavnik v procesu konstrukcije) nacionalne identitete. Vendar pa ze sam pojem kanona napotuje na premislek o dejavnikih reprezentacije in zastopnistva, o razlicnih interesih in strategijah (prim. Juvan 2011), ki vodijo do tega, da je dolocen korpus tekstov izbran in prezentiran kot (nacionalno) pomemben. Omenjeni procesi oblikovanja kanona in sama konstrukcija fenomena ljudske pesmi imajo svoje izvore v obnebju narodnoidentitetnih gibanj in kulturnega nacionalizma, ki se je siril po Evropi in pomembno vplival tudi na dogajanje na Slovenskem. Narodnoidentitetna gibanja so se namrec v veliki meri naslanjala na lokalne oblike kulture; po Miroslavu Hrochu (npr. 1968; 2000 idr.) zanimanje za vprasanja kulture ni bilo samo odsev politicnega aktivizma, pac pa se je navadno intenziviralo pred tem. Ta preokupacija z vprasanji kulture, znacilna za fazo A Hrochove opredelitve narodnoidentitetnih gibanj, je omogocila, da se je etnicna skupina lahko zacela samorazumevati kot politicni subjekt. Temu so sledile, po Hrochu, druzbene zahteve faze B in mnozicni odziv faze C, ki je predpostavljal siroko kulturno ozavescenost (Leerssen 2005: 9). Ali kakor je Hrochov model povzel Anthony D. Smith (1998: 56): »Najprej je majhen krog intelektualcev ponovno odkril »nacionalno « kulturo in zgodovino in oblikoval idejo o narodu (faza A). Nato je sledil kljucni proces diseminacije narodne ideje, ki so jo izvedli politicni agitatorji v rastocih mestih (faza B). Nazadnje je sledilo mnozicno gibanje (faza C)« (Leerssen 2005: 10). Ta kulturna ozavescenost je zadevala tako vprasanje jezika kot tradicij, na osnovi katerih so bile utemeljene politicne zahteve za avtonomne pravice etnicnih skupin. V etnicno mesanih ali mejnih podrocjih je to vodilo do tekmujocih in nasprotujocih si teritorialno avtonomisticnih zahtev (prim. Leerssen 2005: 16-17), kar je vidno tudi na primeru oblikovanja ljudske pesemske podobe Goriskih brd. Oblikovanje koncepta tradicije in folklore je bilo tako tesno povezano z idejo in izkusnjo modernosti. Koncepta imata svoje korenine v modernem zanimanju za objektifikacijo preteklosti in »ne-modernega« ter v dokumentiranju in ohranjanju dolocenih tipov komunikacije, odkritih v tej kulturni drugacnosti (Antonnen 2005: 13). Pri tem pa ni bilo jasno definirano, kdaj se je ta preteklost koncala (prim. Silverman 1989). Folkloristi so tako zbirali tradicionalne kulturne izraze med »ljudstvom « in jih prinesli v simbolicen center druzbe, v zgodovinske in etnografske institucije glavnih mest, ki so zasedale prominentna mesta v reprezentiranju narodove zgodovine in kulture (prim. Pertti J. Anttonen 2005: 88). Susan Steward (1991: 105) je to poimenovala artefaktualizacija ekspresivne kulture, ki iztrga tekst iz izvornega konteksta in favorizira dolocene zanre in vsebine (Bendix 1997: 48). S to artefaktualizacijo ekspresivne kulture (npr. pesmi in pripovedk) je bila s pomocjo retorike avtenticnosti posameznikova izkusnja prenesena in prevrscena v simbol naroda in njegove enotnosti (prim. Bendix 1997: 20); vendar pa ce »folklora pricuje za narod, pricuje za dolocen politicni konstrukt« (Anttonen 2005: 91). Folklora ne obstaja sama po sebi (per se), pac pa jo raziskovalec ustvari, ko dolocene kulturne izraze opredeli kot tradicionalne oz. folklorne (prim. Anttonen 2005: 57). Osnovo opredeljevanja je na Slovenskem predstavljal razlikovalni element, na podlagi cesar so bili definirani pozitivni pomeni dolocenih entitet. Tako so bile nekatere pesmi na podlagi izbranih kriterijev (anonimnosti avtorja, razsirjenosti, ustnega prenosa, variantnosti) in predvsem na razlikovanju od drugih (avtorskih, drugojezicnih, novih) oznacene kot ljudske pesmi. Prav to pa je ustvarjalo standardizacijo in izkljucitev stevilnih elementov, ki iz razlicnih razlogov niso bili sprejeti kot ljudski, ceprav so imeli pomembno mesto v zivljenju in pevskih praksah prebivalstva. Nastajajoca folkloristika je tako s transformacijo praks v izrocilo in z metonimizacijo tradicije v teku reprezentacij oblikovala »nacionalni kanon«, ki ga avtorizira »ljudstvo« in govori z glasom »naroda« (prim. Anttonen 2005: 88). Ta premisa herderjanskega nacionalizma, ki je pomembno vplival na oblikovanje folkloristike, vidi namrec narod utelesen (embodied) in uglasen (voiced) v tradicionalni kulturi, posebej v ljudskem pesnistvu (Anttonen 2005: 88). Ljudska pesem in sirse glasba sta tako presli od predstavljanja imanentnega jedra naroda k predstavljanju naroda samega (Philip V. Bohlman 2004: 86)
Skozi analizo 733 člankov Primorskih novic, izdanih med januarjem 1991 in začetkom marca 2018, podrobno spoznamo razvoj turizma v Goriških brdih. Ta se je v prvih letih razvijal dokaj počasi, po ...prelomu tisočletja pa vedno hitreje. Za to je bila zaslužna tudi Občina Brda, ki je tej panogi namenjala denar v proračunu, skrbela za promocijo, odprla TIC, ZTKMŠ ipd. Ob odprtju TIC-a so začeli tudi z izobraževanji za lokalne turistične vodnike. ZTKMŠ se posveča predvsem panogi turizma in skrbi za raznoliko in dobro turistično ponudbo. Za namene turizma so ustvarili tudi turistični portal, v prostorih mejnih prehodov Vipolže in Neblo pa so uredili trgovino in turistično točko. Za promocijo skrbijo s sejmi, knjigami, okroglimi mizami ipd., ustvarili so skupno blagovno znamko Brda, dežela opojnih trenutkov, in odprli Vinoteko Brda. Sprva so se v Brdih spopadali s pomanjkanjem nočitvenih zmogljivosti, z leti pa so jih povečevali, posledično se je večalo tudi število nočitev. Na voljo imajo štiri hotele in številne turistične kmetije, sobe in apartmaje. Turisti lahko uživajo v umetniškem turizmu, pohodniškem in kolesarskem, trekingu z osli in žetvi sivke, pred leti pa tudi v motorističnem. Najzanimivejše znamenitosti so stari del vasi Šmartno, vila Vipolže, Medana, grad Dobrovo, razgledni stolp Gonjače in Sabotin. Lahko obiščejo turistične prireditve, Praznik češenj, Praznik rebule in oljčnega olja, Brda in vino, martinovanje, do leta 2010 pa še kulturni festival Dnevi poezije in vina. Za razvoj turizma so se v Brdih tudi povezovali, predvsem z Avstrijci in Italijani so uresničili kar nekaj projektov. Pokrajina je dobila nekatere priznane nagrade in pohvale, ki so poskrbele tudi za brezplačno promocijo. Še vedno pa ostajata dva neuresničena turistična potenciala, briške terme in muzej. V novicah pa kljub velikemu številu podatkov nekaterih ne dobimo oziroma so pomanjkljivi.
Through the analysis of 733 articles of the newspaper Primorske novice, published between January 1991 and early March 2018, we can in detail observe the development of tourism in the Goriška brda Hills. In the first few years, the tourism developed quite slowly, but after the turn of millennium, it began to grow faster by day. For its growth the Municipality of Brda was largely responsible. The municipality provided financial support, took care of promotion, opened a tourist information centre and an Institute for Tourism, Culture, Youth and Sport Brda (ZTKMŠ). With the opening of the tourist information centre, they began to train tourist guides. ZTKMŠ focuses primarily on the tourist industry and takes care of diverse and good tourist offer. They have also created a tourist portal and at the border posts of Vipolje and Nebla opened shops and a tourist point. Various fairs, round tables and books are organized for promotion. The institute furthermore created a trade name Brda-the Land of Intoxicating Moments and opened a wine shop Vinoteka Brda. Initially, Brda were faced with a lack of overnight accommodation, but the number of accommodations increased with the following years and consequently the number of overnight stays increased. Now the tourists can stay at four hotels and at one of the numerous tourist farms, rooms and suites. Tourists can enjoy in art tourism, hiking, cycling, trekking with donkeys, lavender harvests and years ago even in motorcycling. The most interesting sightseeing points are the old part of the village Šmartno, the Vipolže Villa, Medana, Dobrovo Castle, Gonjača Lookout Tower and Sabotin. One can also visit a number of compelling events such as Cherry Festival, Rebula and Olive Festival, Brda and Wine Festival, the Feast of St. Martin’s Day and until 2010 Days of Poetry and Wine Festival. Tourism development in Brda is also connected to the neighbouring countries Austria and Italy. Together they realized quite a few projects. Brda Hills also received some distinguished awards and praise, which provided additional promotion. Still, there are two unrealized tourist potentials-the Brda Spa and a museum. In the newspaper, despite the large number of information, we do not get all of it or the information is insufficient.
V diplomski nalogi je predstavljena mineraloška in geokemična raziskava flišnih kamnin v profilu Nozno v Goriških Brdih in v profilu Podnanos, ki se nahajata v Goriško-vipavski sinklinali, v zahodnem ...delu Zunanjih Dinaridov. Kamnine v profilu Podnanos so paleocenske starosti, v profilu Nozno pa je zajet prehod iz paleocenskih v eocenske kamnine. Sistematično odvzetim vzorcem sem analizirala geokemično in mineralno sestavo. Mineraloška analiza z XRD je pokazala, da so v vzorcih v nekoliko različnih razmerjih prisotni kalcit, kremen in muskovit, v profilu Podnanos tudi albit. Vsi vzorci iz profila Goriških Brd in Podnanosa so bili analizirani na Naravoslovnotehniški fakulteti s prenosnim rentgenskim fluorescenčnim analizatorjem. V vseh vzorcih obeh profilov prevladujeta oksida CaO in SiO2, sledijo Al2O3, Fe2O3, MgO, K2O in TiO2. Spremenljivost geokemične sestave znotraj posameznega profila odraža različno litologijo. V profilu Nozno sem preverila vzorčevalno in analitsko ponovljivost, saj je bil profil že predhodno geokemično analiziran v laboratoriju ACME (ICP-MS/ES), v diplomski nalogi pa so bili vzorci iz istih delov profila ponovno analizirani v istem laboratoriju ter na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani (XRF). Vzorčevalna ponovljivost je zadovoljiva, analitska ponovljivost je zelo dobra do zadovoljiva. V profilu Nozno se na meji paloecen/eocen spremenijo vsebnosti glavnih in slednih prvin. Spodnji in zgornji del profila Nozno se statistično razlikujeta v SiO2, Al2O3, Fe2O3, MgO, CaO, K2O, TiO2, Ag, Cr, Nb, Pb, Rb, Sr, Th, V in Zn. Po starosti enaka spodnji del profila Nozno in profil Podnanos se statistično razlikujeta v vsebnosti: Fe2O3, MgO, CaO, TiO2, Ag, Ba, Nb, Se, V in Zr.
The thesis presents two locations in the west part of Zunanji Dinaridi, Nozno in Goriška Brda and Podnanos. They are both located in the Gorica-vipava syncline. The flysch section from Nozno contains Paleocene/Eocene boundary, profile from Mt. Nanos is the Paleocen age. Chemical and mineral characteristics were analized on both outcrops on Paleocene and Eocene flysch in Nozno and on Paleocene flysch in Podnanos. Mineral analysis with XRD indicated that the samples contain quartz, calcite and muscovite. The samples in Podnanos section also contain mineral albite. The chemical analysis for all the elements in Nozno section was accomplished with the method of inductively coupled plasma (ICP), namely with atomic emission spectrometry and with mass spectrometry in ACME laboratory. X-ray fluorescence analysis (XRF) of samples was measured at the Department of Geology in Ljubljana. The chemical analysis indicated that in all samples CaO and SiO2 strongly prevail, followed by Al2O3, Fe2O3, MgO, K2O and TiO2. Geochemical structure reflects changes in lithology. The boundary Paleocen/Eocene in Nozno section is characterized by significant changes of major and minor elements. The upper and lower part in the Nozno profile are statistically different in SiO2, Al2O3, Fe2O3, MgO, CaO, K2O, TiO2, Ag, Cr, Nb, Pb, Rb, Sr, Th, V and Zn. The lower part of the Nozno section under the Paleocene/Eocene boundary is the same age as the Podnanos section. The comparison of geochemical properties of the section part showed that they are statistically different in: Fe2O3, MgO, CaO, TiO2, Ag, Ba, Nb, Se, V and Zr.
Organizacijsko-politična slika slovenskega liberalizma v polstoletju 1891–1941 po eni strani predstavlja sestavni del modernega političnega triptiha, ki je od konca 19. stoletja do konca prve ...svetovne vojne ustrezal stanju pri drugih avstrijskih in zahodnoevropskih narodih, in se je v svoji temeljni katoliško-liberalno-marksistični osnovi nadaljeval v čas med svetovnima vojnama. Po drugi strani prikazuje del slovenske politike, ki sta ji socialna zamejenost in premajhna oziroma upadajoča delavnost zlasti v avstrijski dobi onemogočili organizacijsko širino. Le-te skoraj do konca habsburške monarhije liberalcem ni uspelo utemeljiti v vseslovenskem obsegu. Oboje je opazno vplivalo na njihovo drugotno politično vlogo v tedanjem slovenskem prostoru. V Kraljevini SHS/Jugoslaviji so liberalci s sodelovanjem v jugoslovanski centralistični politiki občutno izboljšali svoj položaj. Na ta način so se zoperstavljali močnemu katoliškemu taboru, ki je koreninil v svojem širokem idejnopolitičnem in družbenem zaledju. V drugi polovici tridesetih let se je liberalna politična moč izčrpala in organizacijsko sesula. Liberalni tabor je izzvenel kot politični subjekt.
