Diplomsko delo Uprizarjanje figuralike v ekspresionizmu in art brut-u je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela, namenjeno je predstavitvi obravnavanja telesa v ekspresionističnem ...slikarstvu ter gibanju art brut v Evropi in mojem lastnem ustvarjanju.
V prvem delu sem razčlenila slikarsko smer ekspresionizem in gibanje art brut, naštela njune skupne značilnosti, razvoj in najizrazitejše predstavnike v Evropi.
Skozi slikovne primere sem analizirala, kako so slikarji upodabljali telo v obeh slikarskih smereh.
V drugem delu sem analizirala in primerjala lastno slikarsko prakso upodabljanja figuralike v povezavi z navedenima smerema.
Glavni namen diplomske naloge je analizirati značilnosti ekspresionizma in art brut-a, predstaviti, kako se kažejo znotraj slikarske umetnosti, in raziskati, kako se te prvine odražajo v mojem lastnem likovnem snovanju.
The diploma thesis, Preforming figuralism in Expressionism and in Brutus Art, consists of theoretical and practical part with the intention of representing the study of the body in expressionist painting and Brutus Art movement in Europe and in my own creations.
The first part is a study of the art directions of Expressionism and the Art Brutus movement, with their common characteristics, development and most prominent representatives in Europe.
Through examples of paintings analysis was made of how painters depicted the body in both painting directions.
The second part shows analysis and comparison of my own painting practice of portraying figurines in correlation with the above Art directions.
The main goal of the diploma thesis is to analyse the characteristics of Expressionism and Brutus Art, to present their manifestations within the art of painting and to explore how these elements are influencing my own artistic path.
Poskusi dekodiranja Kafkovih tekstov literarne zgodovinarje večinoma pripeljejo do resignacije ali izgube literarnozgodovinske orientacije. Situacija je podobna pri literarnozgodovinskem umeščanju ...pisatelja: večpomenskost Kafkovih besedil literarnim zgodovinarjem povzroča številne težave, kot da se v množici slogovnih značilnosti ne bi mogli odločiti za prevladujočo. Namen raziskave je pokazati, kako večpomenskost Kafkovih besedil vpliva na literarnozgodovinsko umeščanje pisatelja. S problematiko literarnozgodovinske umestitve Kafkovih del se ukvarjajo le redki leksikoni nemških literarnih avtorjev in interpretacije ali analize njegovih besedil. V interpretacijah in besedilnih analizah prevladuje literarnozgodovinska opredelitev Kafke kot modernista, nekateri avtorji pa ga razglašajo celo za postmodernista. Avtorji nemških literarnih zgodovin in leksikonov nemških literarnih avtorjev so pri soočanju s to tematiko večinoma dezorientirani, zato navajajo več literarnozgodovinskih pojmov. Poleg umestitve Kafke v ekspresionizem ga hkrati opredeljujejo tudi kot nadrealista, eksistencialista ali pripadnika magičnega realizma. Zaradi navedenih razlogov se večina avtorjev nemških literarnih zgodovin odloča za upoštevanje historičnega kriterija in pisatelja umešča v ekspresionizem.
Ekspresionizem je duhovno in umetniško gibanje, ki se je pojavilo v Evropi ob koncu 19. in začetku 20. stoletja in je zajelo vse Evropske dežele. Ekspresionizem je svoj
vrhunec dosegel v Nemčiji s ...skupinama Most in Modri jezdec, v Franciji pa je svojo različico imel v fovizmu. Slogovno je ekspresionizem zavračal naturalizem, umetniki
pa so svojo subjektivno vizijo sveta izražali v nenaravnih oblikah in barvah. V Združenih državah Amerike je po 2. svetovni vojni ekspresionizem dobil svojo nadgradnjo v abstraktnem ekspresionizmu. Znotraj tega slikarstva poznamo slikarstvo barvnih polj in gestualno slikarstvo. Le to je svojo različico dobilo v osemdesetih letih 20. stoletja v umetnosti Jeana Michela Basquiata. V svojem diplomskem delu sem ekspresionizem in abstraktni ekspresionizem predstavila na primerih izbranih umetnikov in njihovih značilnih slikarskih del. Ekspresionizem sem
skozi kombinirano slikarsko tehniko približala učencem 7. razreda osnovne šole.
Expressionism was a spiritual and art movement which happened in Europe at the transition between the 19th and the 20th century and covered all the European countries. It reached its climax in painting in Germany with its art groups called “The Bridge”and “The Blue rider”. France had its own version of expressionism – fauvism. This style rejcted naturalism and artists expressed their subjective vision of the world through the unnatural shapes and colours. In the USA, after the World War II, expressionism was reborn as an abstract expressionism. Inside this style there was a coulour field painting and gestural panting. Gestural painting got its version in the 80s in the art of American painter Jean Michel Basquiat. In my diploma I focused in detail on expressionism and abstract expressionism covering noticeable artists and their characteristic art works. I approached the expressionism through the combined painting art technique to the pupils of the 7 th grate.
Razprava obravnava recepcijo Nietzschejeve filozofije v nemškem ekspresionizmu, kakor ji lahko sledimo zlasti znotraj programatičnih besedil. Pri tem razlikuje med recepcijo Nietzscheja v prvi, ..."kritično-ideološki" fazi in med razumevanjem njegove filozofije v poznejšem ekspresionističnem "aktivizmu".
The paper discusses the reception of Nietzsche's philosophy in German expressionism, above all as it comes across in programmatic texts. It draws a distinction between the reception of Nietzsche in its first, "critically-ideological" phase, and the understanding of his philosophy in the later expressionist "activism".
Prispevek osvetljuje problemske nedorečenosti pri proučevanju ekspresionističnega gibanja v srbski književnosti. Določitev pojava zahteva distinktivno in niansirano rabo različnih kriterijev, zaradi ...katerih je uvrščen v vmesni položaj med obsežnejšima tipološko-estestskima pojmoma modernizem in avantgarda. Pri tem ni mišljena samo eksplicitna, programska, temveč tudi pesniška, prozna in dramska šraksa srbskih ekspresionistov.
The article highlights the key open problems in research on the expressionist movement in Serbian literature. A discriminative and delicate application of a set of criteria can help us define and describe phenomenon, placing it between the better identified and more extensive aesthetic typology concepts of modernism and avant-gardism. This does not refer only to the explict, programmatic orientation, but also to the poetic, prose and dramatic practice of Serbian expressionists.
V pričujočem prispevku sem poskušala predstaviti pojav slovenske kratke ekspresionistične proze med letoma 1914 in 1935 skozi osnovne strukturne razsežnosti pomembnih kratkih proznih vrst, kot so ...novela, kratka zgodba, črtica in pesem v prozi. Temeljna razmerja in poetične kontroverze nemškega ekspresionističnega gibanja do širših pojmov modernizma ter avantgarde potrjujejo medialni položaj tega gibanja tudi v kontekstu slovenske avantgarde. Te ugotovitve seveda terjajo znanstveno razlago in verifikacijo na najširše zasnovani tekstualni bazi slovenske ekspresionistične proze in njenih precej številnih predstavnikov različnih poetično-slogovnih orientacij.
In the present article the author attempts to outline the phenomenon of the Slovene expressionist short prose between 1914 and 1935 with respect to the basic structural dimensions of the significant prose genres, such the novella, short sotory, vignette, and the poem in prose. The fundamental relationships and poetic controversies of the German expressionist movement vis-à-vis broader phenomena of the modernism and the avant-garde also confirm the medial position of this movement in the context of the Slovene avant-agarde. These statements, naturally, require scholarly explanation and verification on the most broadly conceived textual basis of the Slovene expressionist prose and its fairly representatives of various poetic-stylistic orientation.
Ekspresionizem je bil najmočnejša smer srednjeevropskih avantgardnih literarnih gibanj. V madžarski, hrvaški in slovenski književnosti se je razvijal skoraj istočasno pod neposrednim nemškim vplivom, ...na osnovi koncepta »hibridne poetike«. Že to dejstvo bi upravičevalo primerjalno analizo književnosti tega prostora, kar pa se vse do zdaj ni zgodilo.
Expressionism was the most influential artistic movement among the Central-European Avantgarde. It developed at almost the same time as it did in Hungarian, Croatian, and Slovenian literature and was based on “hybrid-poetical construction” with German inspiration. This fact in itself might have formed a reason for analysis of the region’s literatures
however, this has not yet been completed.
Članek ob upoštevanju temeljnih raziskav o slovenskem literarnem ekspresionizmu, ki so danes večinoma že opravljene, pretrese dramatiko zadevnega obdobja in utemelji izbor tistih dram, ki kažejo ...nedvomne ekspresionistične značilnosti. Ta izbor je smiseln zato, ker je temeljni substrat tega obdobja pogosto še zmeraj zavezan simbolistični poetiki, čeprav upadajoči in zamirajoči.
The paper deals with expressionist drama with respect to the existing major works of research - which have largely covered the major issues - on Slovene literary expressionism and provides criteria for the selection of those dramatic works that exhibit clear features of expressionism. Such a selection makes sense because the fundamental substratum of this period still frequently compiles with symbolist poetics, despite the fact that it was already on the wane.
Novejše raziskave potrjujejo, da je začetek slovenske ekspresionistične kratke proze sovpadel z začetkom prve svetovne vojne, ko je v reviji Dom in svet ob Cankarjevih »podobah iz sanj« začel ...objavljati distorzične psihološke črtice z etično obsodbo vojne tudi mladi rod pisateljev (France Bevk, Stanko Majcen, Ivan Dornik, Narte Velikonja idr.). Ob raznovrstnosti stilnih postopkov se razprava osredinja na model temnih sanj v Cankarjevih simbolno-alegoričnih in metaforičnih »podobah« ter na Bevkovo vojno črtico, za katero so značilni parabolični postopki, pisateljev vstop v ekspresionistično stilno paradigmo pa je potekel ob disharmoniji zvoka, grotesknih podobah, barvni abstrakciji in retoričnem govoru.
Recent studies have shown that the beginnings of Slovene expressionist short prose overlap with the beginning of the First World War, when alongside Cankar’s “podobe iz sanj (images from dreams)”, a younger generation of writers (France Bevk, Stanko Majcen, Ivan Dornik, Narte Velikonja, etc.) began publishing distorted psychological short stories in the Journal Dom in svet (Home and World) containing ethical judgments of war. The present contribution focuses on various stylistic procedures and especially on the model of ominous dreams associated with Cankar’s symbolic-allegorical and metaphoric “images”, and on Bevk’s war short story involving characteristic parabolic procedures, while its entry into the expressionist stylistic paradigm is evident in dissonance, grotesque images, abstract use of colours, and rhetorical speech.
