Ivan Tavčar v Kranju Ivan Smiljanić
Slavistična revija,
10/2017, Letnik:
65, Številka:
4
Journal Article
Recenzirano
Odprti dostop
Politik in književnik Ivan Tavčar je med letoma 1877 in 1880 živel v Kranju. To obdobje njegovega življenja je bilo že tematizirano v številnih biografijah, vendar fragmentarno, s prikazom izbranih ...področij in zapostavljanjem preostalih. Pričujoči prispevek predstavlja poskus v celoto povezati dostopne podatke o Tavčarjevem bivanju v Kranju, ki so razpršeni po časopisju, arhivskih virih, strokovnih razpravah in drugem gradivu. Analiza nekoliko presenetljivo razkriva, da je Tavčarjevo javno delovanje v Kranju dokumentirano le površno, medtem ko so njegove ljubezenske zveze v gradivu podrobno zabeležene.
The paper analyzes the development of Slovene ontological terminology from the earliest period to the end of the nineteenth century. The analysis is focused on the core ontological terms: podstat ...'substance', bitje 'being in the nominal sense', bistvo 'essence', bitnost 'entity', bit 'being in the verbal sense'. The analysis shows that the period of the Counter-Reformation was a particularly creative phase of this development, while the basic ontological terms (fian, bitje) were conceived in the Protestant period. Essential contributions to this genesis are also the dictionaries by Valentin Vodnik and Matej Cigale.
Na temelju raspoloživih izvora i odabrane literature autor donosi neke podatke i
spoznaje o nedovoljno istraženoj crkvenoj i svjetovnoj prošlosti Podgorja u modernom i
suvremenom razdoblju. Podgorje ...je do razvojačenja 1873. i povratka Vojne krajine pod
bansku vlast 1881. bilo podijeljeno između Smiljanske satnije u Ličkoj i Svetojurjevske
satnije u Otočkoj pukovniji,. Samo je Karlobag bio vojni komunitet, kaštelanat i slobodna
luka. Od 1809. do 1813. bilo je Podgorje pod francuskom upravom u sklopu Vojne Hrvatske
kao dijela Ilirskih pokrajina, a zatim opet pod austrijskom (habsburškom) upravom. Domaći
ljudi bili su Hrvati, uglavnom katolici i štokavci. Bili su to siromašni seljaci koji su u doba
Vojne krajine obavljali i vojnu službu. Bavili su se obradom škrte zemlje, uzgojem stoke na
velebitskim obroncima, izradom odjeće i opanaka, sječom stabala za jarbole, ribarenjem,
prosjačenjem i rijetko kakvim obrtom. Žitelji uz more odijevali su se "po gradsku", a oni
u planini "po bunjevačku", kako su 1850. pisali podgorski župnici. Između dvaju svjetskih
ratova većina je Podgoraca još živjela ustaljenim pastoralnim životom prema obrascima
koji su se prenosili s koljena na koljeno. Uvijek u nuždi, više gladni nego siti, oskudijevali
su pitkom vodom, npr. u Cesarici, gdje je 1937. na tisuću stanovnika dolazila jedna šterna.
Razvojno zaostajanje Podgorja za vrijeme monarhističke Jugoslavije nastavilo se poslije
kušnji tijekom Drugoga svjetskog rata kroz dugo stajanje u mjestu za vrijeme socijalističke
Jugoslavije. Dovršetak izgradnje Jadranske magistrale 1965. olakšao je razvoj turizma,
osobito u Karlobagu koji je dobio motel i trajektno pristanište, ali su taj razvoj ometali
nedostatak pitke vode, bacanje smeća u more, divlja gradnja objekata i drugi problemi.
Istodobno je politički život bio pod partijskim monopolom, Katolička crkva odvojena
od države i društveno marginalizirana, a iseljavanje ljudi i pad nataliteta poprimili su
kataklizmičke razmjere. U takvim prilikama Podgorje je dočekalo Domovinski rat i
državno osamostaljenje Republike Hrvatske.
- Aleksandr Sergeevic Gerd (Iz nabljudenij nad leksikoj slovenskix tekstov XVI veka na cerkovnoslavjanskom fone) primerja tvorjenke v prevodih P. Trubarja, J. Dalmatina, S. Krelja in besedisce v ...neprevedenih (izvirnih) ruskih hagiografijah s cerkvenoslovanskim besediscem in ugotavlja, da je sistem slovenskih obrazil v grobem primerljiv s starocerkvenoslovanskim (tj. izvorno praslovanskim), medtem ko je besedotvorna struktura ruske leksike bolj kompleksna in ima knjizni znacaj. - Irena Orel (Miklosicev slovensko-nemski rokopisni slovar skozi prizmo Pletersniko- vega) na podlagi korespondence in po Miklosicu povzetega besedja v Pletersnikovem slovarju poskusa rekonstruirati tako zgradbo in sestavo neohranjenega Miklosiceve- ga stirizvezkovnega rokopisnega slovarja kot tudi zgradbo gesel, in sklene z ugoto- vitvijo, da je Miklosicev prispevek v Pletersnikovem slovarju, ki je hkrati knjizni, zgodovinski, narecni, frazeoloski in mestoma tudi etimoloski slovar, »gotovo se veliko vecji, kot se ga da razbrati iz izpisanih leksemov«. - Marko Jesensek (Mi- klosicevo primerjalno oblikoslovje/pregiboslovje) primerja obravnavo oblikoslovja v slovenskih slovnicah J. Sumana (1881, 1884) in v Miklosicevi primerjalni slovnici (Wortbildungslehre) kot predlogi - tudi v luci polemike o terminoloskih vprasanjih - in ugotavlja, da je v Sumanovo slovnico vkljuceno celotno Miklosicevo sloven- sko gradivo, dodani so le podatki o prozodicnih lastnostih slovenskih samoglasni- kov in da za solsko rabo metodolosko nista ustrezni, ker se prevec naslanjata na primerjalno jezikoslovje in premalo izhajata iz slovenskega jezika. - Polonca Sek Mertük (Glagol v Miklosicevi Primerjalni skladnji slovanskih jezikov) predstavlja Miklosicevo obravnavo glagola v primerjalni skladnji slovanskih jezikov, ki se opi- ra na besednovrstni pomen in pomen besednih oblik, in se osredotoca na bogato slovensko ponazarjalno gradivo. - Natalija Ulcnik (Vodo zajema s sitom, kdor hoce ucen biti brez knjig - paremiolosko gradivo v Miklosicevih gimnazijskih berilih) analizira Miklosiceva berila za visje razrede gimnazije glede na zvrstnost, izvor, jezikoslovne znacilnosti in funkcijo v kontekstu reformiranega srednjesolskega iz- obrazevanja. - Marija Bajzek Lukac (Polozaj prekmurscine v Miklosicevem casu - v senci jezikovnih nacionalizmov) predstavlja literarno dejavnost treh prekmurskih intelektualcev (J. Kosica, I. Avgustica in J. Kardosa) v 19. stol. pri pripravi nujnih del (npr. prevodov madzarskih slovnic v prekmurski knjizni jezik, izdaje revij), ki naj bi omogocila izobrazevalni in kulturni napredek Prekmurja, pri tem pa ugotavlja, da je polozaj med madzarskim in slovenskim jezikovnim nacionalizmom (slednjega je vseboval program Zedinjene Slovenije) pomenil za prekmurski knjizni jezik ne le dobo razcveta, ampak tudi dobo pocasnega zatona. - Alenka Sivic-Dular (Mi- klosiceva predstava o slovanski dialektologiji) analizira kronolosko in prostorsko razlicne dialektoloske plasti v Miklosicevih delih o glasoslovju slovanskih jezikov in predstavlja terminologijo (pojme) in argumentacijo, s katero je Miklosic uteme- ljeval svoje poglede na genetska razmerja med slovanskimi jeziki. - Zinka Zorko in Anja Benko (Sklanjatve pri Miklosicu primerjalno z govori Stajerskih Slovencev v Avstriji) v teoreticnem okviru Miklosiceve primerjalne slovnice prikazujeta se- stav in zgradbo imenske, zaimenske in zlozene sklanjatve v avstrijskostajerskih slovenskih govorih, ki se uvrscajo v podjunsko narecje (na zahodu), severnostajer- ske kozjaske govore (okolica Lucan/Leutschach) in panonsko prekmursko narecje (Radgonski kot). - Mihaela Koletnik (Prlesko besedje iz pomenskega polja clovek v slovarskih delih Franca Miklosica (ob Pletersnikovem Slovensko-nemskem slovar- ju) primerja Miklosicevo in Murkovo besedje za pomensko polje 'clovek', podano v Pletersnikovem slovarju, z besedjem, ki je zajeto v prvem zvezku Slovenskega ling- visticnega atlasa in v novejsih narecnih slovarjih iz Prlekije, in ugotavlja, da so tako besede kot tudi njihovi pomeni vecinoma se danes v rabi. - Irena Stramljic Breznik (Besedotvorna motivacija in sinhrono manj ali neproduktivna Miklosiceva obrazila) z anketo, izvedeno v dveh skupinah anketirancev z razlicnim jezikoslovnim (bese- dotvornim) predznanjem, po stopnjah preverja, kako anketiranci na podlagi lastne jezikovne kompetence prepoznavajo 16 izbranih tvorjenk iz Miklosicevega besedo- tvornega gradiva z manj produktivnimi ali pa danes zelo produktivnimi obrazili, in med drugim ugotavlja, da med prepoznavanjem tvorjenosti in pogostnostjo rabe obstaja dolocena korelacija. - Janusz Bancerowski (Nazwa dusza we frazeologii polskiej i wegierskiej) pise o frazeoloski rabi besed za 'dusa' v poljscini in madzar- scini in ugotavlja, da je ta samostalnik konceptualiziran v obeh jezikih tudi sirse v smeri 'clovek', 'predmet', 'plin', 'atmosfera', 'ptic'. - Mateusz Warchal (Edukacja in- terkulturowa w Ewropie - aspekty metodyczne i funkcje jezyka) na korpusu poljskih besedil predstavlja metodoloska in funkcionala vprasanja medkulturnega izobraze- vanja v Evropi in ga funkcionalno povezuje s specificnim pojavom primerjalnega je- zikoslovja, ki se je sirilo v 19. stol. - Marko Snoj (Miklosic kot albanolog) prikazuje stiri albanoloske studije, s katerimi se je Miklosic vpisal med zacetnike albanologije in ki jih poznavalci se danes zelo cenijo, kar dokazuje tudi njihov albanski prevod in skupna izdaja Kosovske akademije znanosti in umetnosti in Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Provider: Slovenian National E-content Aggregator - Institution: National and University Library of Slovenia - Data provided by Europeana Collections- Časnik je izhajal dvakrat na teden kot glasilo ...Slovenskega društva. Urejal ga je Matevž Cigale, tiskal in založil pa Jožef Blaznik. To je bil prvi politični list, ki je bil pomemben tudi v slovstvenem oziru. Njen program je bil oprt na politični program Zedinjene Slovenije. Časnik je združeval mlade, liberalno usmerjene kranjske, štajerske in koroške publiciste, ki so poudarjali, da mora knjižno izročilo postati temelj nove narodne literature in kulture- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: Slovenian National E-content Aggregator - Institution: National and University Library of Slovenia - Data provided by Europeana Collections- Časnik je izhajal dvakrat na teden kot glasilo ...Slovenskega društva. Urejal ga je Matevž Cigale, tiskal in založil pa Jožef Blaznik. To je bil prvi politični list, ki je bil pomemben tudi v slovstvenem oziru. Njen program je bil oprt na politični program Zedinjene Slovenije. Časnik je združeval mlade, liberalno usmerjene kranjske, štajerske in koroške publiciste, ki so poudarjali, da mora knjižno izročilo postati temelj nove narodne literature in kulture- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: Slovenian National E-content Aggregator - Institution: National and University Library of Slovenia - Data provided by Europeana Collections- Časnik je izhajal dvakrat na teden kot glasilo ...Slovenskega društva. Urejal ga je Matevž Cigale, tiskal in založil pa Jožef Blaznik. To je bil prvi politični list, ki je bil pomemben tudi v slovstvenem oziru. Njen program je bil oprt na politični program Zedinjene Slovenije. Časnik je združeval mlade, liberalno usmerjene kranjske, štajerske in koroške publiciste, ki so poudarjali, da mora knjižno izročilo postati temelj nove narodne literature in kulture- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: Slovenian National E-content Aggregator - Institution: National and University Library of Slovenia - Data provided by Europeana Collections- Časnik je izhajal dvakrat na teden kot glasilo ...Slovenskega društva. Urejal ga je Matevž Cigale, tiskal in založil pa Jožef Blaznik. To je bil prvi politični list, ki je bil pomemben tudi v slovstvenem oziru. Njen program je bil oprt na politični program Zedinjene Slovenije. Časnik je združeval mlade, liberalno usmerjene kranjske, štajerske in koroške publiciste, ki so poudarjali, da mora knjižno izročilo postati temelj nove narodne literature in kulture- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
Provider: Slovenian National E-content Aggregator - Institution: National and University Library of Slovenia - Data provided by Europeana Collections- Časnik je izhajal dvakrat na teden kot glasilo ...Slovenskega društva. Urejal ga je Matevž Cigale, tiskal in založil pa Jožef Blaznik. To je bil prvi politični list, ki je bil pomemben tudi v slovstvenem oziru. Njen program je bil oprt na politični program Zedinjene Slovenije. Časnik je združeval mlade, liberalno usmerjene kranjske, štajerske in koroške publiciste, ki so poudarjali, da mora knjižno izročilo postati temelj nove narodne literature in kulture- All metadata published by Europeana are available free of restriction under the Creative Commons CC0 1.0 Universal Public Domain Dedication. However, Europeana requests that you actively acknowledge and give attribution to all metadata sources including Europeana
